Spoštovani!
Dne 23. 4. 2015 so osnovne šole prejele okrožnico Ministrstva
za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju MIZŠ), v kateri so navedeni
predlogi sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli;
podpisnice tega pisma izražamo odločno nestrinjanje s tem predlogom, saj govori
o zamiku uvajanja prvega tujega jezika za dve leti. Razlog, ki ga v dotičnem
pravilniku navajate kot »racionalizacijo porabe javnih sredstev«, se nam zdi
ponižujoč in nepravičen, saj se spet ustavljamo na točki, kjer bodo oškodovani
otroci, ki bi z zgodnjim učenjem jezika največ pridobili. Le-ti in njihovi
starši gotovo ne morejo plačati »cene« racionalizacije javnih sredstev.
Stroka opozarja na nepopravljivo in nenadomestljivo škodo pri
tistih učencih, ki ne bodo imeli možnosti učenja tujega jezika že v prvem
razredu osnovne šole. Na osnovnih šolah že poteka postopno uvajanje prvega
tujega jezika v drugi razred; glede na to bi večina otrok oz. staršev (tako
kažejo ankete) izbrala angleščino za neobvezni izbirni predmet že v prvem
razredu.
Po podatkih ministrstva je bilo leta 2013/14 kadra s to
izobrazbo premalo. Zato MIZŠ sofinancira študijske programe za izpopolnjevanje
iz zgodnjega učenja/poučevanja angleščine, ki jih izvajajo Univerza v Mariboru
(Filozofska in Pedagoška fakulteta), Univerza v Ljubljani (Pedagoška fakulteta)
in Univerza na Primorskem (Pedagoška fakulteta), kjer se je tudi letos
izpopolnjevalo veliko učiteljic, kljub temu, da so/smo formalno izobrazbo že
pridobile. Program je kvaliteten, zanimiv in koristen; glede na to, da smo ga
uspešno zaključile in izpolnjujemo vse pogoje za izvajanje zgodnjega učenja
tujega jezika, se nam Vaš predlog zdi nesprejemljiv in je pravzaprav zavajanje
vseh študentov, ki se odločijo za tovrstni študij.
Zadnje čase, ko strokovnjaki vse bolj poudarjajo pomen
kakovostnega šolstva in pozitivne podobe učitelja v javnosti, se nam taka
ravnanja MIZŠ zdijo nesmiselna. Vnašajo strah pred profesionalnim razvojem
učitelja, morda celo strah pred neznanim in v javnost pošiljajo nasprotujoča si
sporočila. Zato zavračamo način racionalizacije javnih sredstev na takšen način
in vas pozivamo, da privarčujete drugje. Govorjenje in celo pisanje kolegov o
tem, da naj raje varčujemo pri uvajanju tujega jezika v prvem in drugem
razredu, ter da naj se učenci raje učijo slovensko kot angleško, pa kaže na
nepoznavanje značilnosti otrokovega razvoja in izjemno potrebo po dodatnem
izobraževanju. Takšnih stališč ne podpiramo in jih odločno zavračamo. Predlagatelji
zakona bi se morali zavedati pomena zgodnjega usvajanja tujega jezika.
Tokrat smo podpisniki nekoliko mlajši učitelji oziroma
učiteljice in zahtevamo, da upoštevate naša stališča, saj govorimo o nujni
potrebi zgodnjega učenja tujih jezikov, ki se je zaveda tudi Evropska unija.
Zavod Republike
Slovenije je kljub predlaganim spremembam aprila 2015 poslal osnovnim šolam
obvestilo o strokovnem usposabljanju za uvajanje neobveznih izbirnih predmetov,
tudi za uvajanje prvega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta v
prvem razredu: http://www.zrss.si/dokumenti/zajavnost/Obvestilo%20%C5%A1olam_NIP_1.pdf
Pripravili so tudi zloženko za
predstavitev staršem:
To kaže na zaskrbljujoče pomanjkanje
dialoga.
Zgodnje učenje tujega jezika je eden izmed najbolj
izpostavljenih predlogov Nacionalne strokovne skupine za pripravo bele knjige o
vzgoji in izobraževanju. Poleg tega v okviru EU Akcijski načrt o učenju jezikov
in jezikovni raznolikosti spodbuja k večjezičnosti v Evropi in učenju dveh
tujih (dodatnih) jezikov od zgodnjega otroštva naprej.
V Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju med drugim piše:
Pravičnost
»Pravičnost v izobraževanju, ki je bistven element družbene
pravičnosti, je tesno povezana z enakostjo. Zato pravičnost v izobraževanju
pogosto razumemo kot enakost izobraževalnih možnosti, ki je nujni pogoj za to,
da imajo v sodobnih družbah, temelječih na liberalnih in demokratičnih načelih,
vsi njihovi državljani enake možnosti za uspeh v življenju.
Ker je enakost možnosti, ki jih ima nekdo v družbi, močno
odvisna od njegovih možnosti za izobraževanje, mora država, ki si prizadeva za
pravično družbo, z različnimi ukrepi (izvajanje politike pozitivne
diskriminacije za otroke iz socialno in kulturno deprivilegiranih okolij; zagotavljanje vsakomur enakega obsega
brezplačnega izobraževanja; omogočanje individualizacije šolskega
sistema in pouka, ki nudi vsakemu učencu optimalne možnosti za pridobitev
kakovostne izobrazbe in formiranje v avtonomnega posameznika; inkluzije otrok s
posebnimi potrebami v primerih, ko je to zanje koristneje, kot bi bilo, če bi
se šolali v posebnih 15 šolah itd.) najprej vsakomur zagotoviti enake
izobraževalne možnosti.«
S predlogom spremembe
Zakona o osnovni šoli je kršeno načelo enakih možnosti, saj vsem učencem ne bo
zagotovljen enak obseg brezplačnega izobraževanja še dlje časa kot je bilo
prvotno predvideno.
Tuji jeziki
»Učenje in poučevanje tujih jezikov se v evropskem in
slovenskem merilu pomika v zgodnejše obdobje. S tem se učencem ponuja boljša
možnost, da postanejo uspešni govorci več tujih jezikov. Večjezičnost je eno od
načel delovanja sodobne družbe in temelj strpnosti med narodi in jezikovnimi
skupnostmi ter hkrati najzanesljivejša pot k udejanjanju medkulturnosti, ki se
izraža v razumevanju in spoštovanju različnosti in drugačnosti. Večjezičnost
hkrati vsakemu posamezniku ponuja več možnosti na trgu dela v širšem evropskem
in svetovnem merilu.
Pri vsem tem je izjemno pomembno, da so učitelji prvega in
drugega tujega jezika ustrezno usposobljeni za poučevanje mlajših otrok in
seznanjeni s sodobnimi pristopi pri poučevanju tujega jezika v predšolski dobi
oziroma prvem triletju osnovne šole.«
Prav tako bo kršeno
načelo večjezičnosti. Cilj EU je, da naj bi prebivalci EU poleg materinščine govorili
vsaj še dva tuja jezika. Z odlašanjem uvedbe prvega tujega jezika v drugi
razred in tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet v prvi razred se temu
okviru samo oddaljujemo in ne približujemo.
Analiza možnosti odloga
uvajanja neobveznih izbirnih predmetov
V mesecu februarju je gospa Potočnik poslala javno pismo takratni
ministrici za izobraževanje, znanost in šport.
Eno od vprašanj se je glasilo:
»Nameravate v naslednjem šolskem
letu nadaljevati z uvajanjem neobveznih izbirnih predmetov kljub težkemu
finančnemu položaju v državi?«
Odgovor bivše ministrice:
»Postavljate tudi vprašanja povezana z uvajanjem neobveznih
izbirnih predmetov. Tako kot izpolnjevanje zakonskih obveznosti velja za
financiranje dela zaposlenih bodo pri izpopolnjevanju zakonskih zavez
upoštevana tudi programska določila, ki izhajajo iz Zakona o osnovni šoli. Med
njimi je tudi izvajanje neobveznih izbirnih predmetov. Analiza možnosti, da bi zaradi finančne situacije v državi, zakonsko
določbo spremenili in predlagali odlog uvajanja, kaže, da bi bili negativni
učinki takega ukrepa večji od koristi tudi zato, ker bi prekinili proces, ki se
je začel že v tem šolskem letu.«
Ali se je analiza spremenila?!
Sprememba zakona je
torej usmerjena samo v izvajanje tujega jezika v prvi triadi, vsi ostali
predmeti se bodo izvajali kot je bilo prvotno načrtovano. Sprememba zakona
torej dopušča diskriminacijo!
Ali je primerno, da država še naprej varčuje na področju
šolstva in izobraževanja? Varčevalnih ukrepov je bilo na tem področju že več
kot dovolj. Samo z dobro in
kvalitetno izobraženim kadrom si bo država lahko opomogla in
ustvarjala naprej ter se kosala z ostalimi naprednimi in razvitimi državami. Naj
se izkaže, da je znanje resnično vrednota.
V pričakovanju ustrezne rešitve vas lepo pozdravljamo,
učiteljice z opravljenim študijskim programom za izpopolnjevanje
iz zgodnjega učenja.
No comments:
Post a Comment