Nestrinjanje s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se je odločilo, da se zgodnje učenje tujega jezika v slovenskih šolah zopet prestavi, tokrat za dve leti. Udeleženke izobraževanja ZGUČAN smo jim v zvezi s tem napisale pismo, vsebino katerega delim tukaj. Naj opozorim, da sem ena od podpisnic pisma, nisem pa avtorica. 

Spoštovani!

Dne 23. 4. 2015 so osnovne šole prejele okrožnico Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju MIZŠ), v kateri so navedeni predlogi sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli; podpisnice tega pisma izražamo odločno nestrinjanje s tem predlogom, saj govori o zamiku uvajanja prvega tujega jezika za dve leti. Razlog, ki ga v dotičnem pravilniku navajate kot »racionalizacijo porabe javnih sredstev«, se nam zdi ponižujoč in nepravičen, saj se spet ustavljamo na točki, kjer bodo oškodovani otroci, ki bi z zgodnjim učenjem jezika največ pridobili. Le-ti in njihovi starši gotovo ne morejo plačati »cene« racionalizacije javnih sredstev.

Stroka opozarja na nepopravljivo in nenadomestljivo škodo pri tistih učencih, ki ne bodo imeli možnosti učenja tujega jezika že v prvem razredu osnovne šole. Na osnovnih šolah že poteka postopno uvajanje prvega tujega jezika v drugi razred; glede na to bi večina otrok oz. staršev (tako kažejo ankete) izbrala angleščino za neobvezni izbirni predmet že v prvem razredu.

Po podatkih ministrstva je bilo leta 2013/14 kadra s to izobrazbo premalo. Zato MIZŠ sofinancira študijske programe za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja/poučevanja angleščine, ki jih izvajajo Univerza v Mariboru (Filozofska in Pedagoška fakulteta), Univerza v Ljubljani (Pedagoška fakulteta) in Univerza na Primorskem (Pedagoška fakulteta), kjer se je tudi letos izpopolnjevalo veliko učiteljic, kljub temu, da so/smo formalno izobrazbo že pridobile. Program je kvaliteten, zanimiv in koristen; glede na to, da smo ga uspešno zaključile in izpolnjujemo vse pogoje za izvajanje zgodnjega učenja tujega jezika, se nam Vaš predlog zdi nesprejemljiv in je pravzaprav zavajanje vseh študentov, ki se odločijo za tovrstni študij.

Zadnje čase, ko strokovnjaki vse bolj poudarjajo pomen kakovostnega šolstva in pozitivne podobe učitelja v javnosti, se nam taka ravnanja MIZŠ zdijo nesmiselna. Vnašajo strah pred profesionalnim razvojem učitelja, morda celo strah pred neznanim in v javnost pošiljajo nasprotujoča si sporočila. Zato zavračamo način racionalizacije javnih sredstev na takšen način in vas pozivamo, da privarčujete drugje. Govorjenje in celo pisanje kolegov o tem, da naj raje varčujemo pri uvajanju tujega jezika v prvem in drugem razredu, ter da naj se učenci raje učijo slovensko kot angleško, pa kaže na nepoznavanje značilnosti otrokovega razvoja in izjemno potrebo po dodatnem izobraževanju. Takšnih stališč ne podpiramo in jih odločno zavračamo. Predlagatelji zakona bi se morali zavedati pomena zgodnjega usvajanja tujega jezika.

Tokrat smo podpisniki nekoliko mlajši učitelji oziroma učiteljice in zahtevamo, da upoštevate naša stališča, saj govorimo o nujni potrebi zgodnjega učenja tujih jezikov, ki se je zaveda tudi Evropska unija.

Zavod Republike Slovenije je kljub predlaganim spremembam aprila 2015 poslal osnovnim šolam obvestilo o strokovnem usposabljanju za uvajanje neobveznih izbirnih predmetov, tudi za uvajanje prvega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta v prvem razredu:  http://www.zrss.si/dokumenti/zajavnost/Obvestilo%20%C5%A1olam_NIP_1.pdf

Pripravili so tudi zloženko za predstavitev staršem:

http://www.zrss.si/pdf/070415083916_tuji_jeziki_1r_.pdf

To kaže na zaskrbljujoče pomanjkanje dialoga.

Zgodnje učenje tujega jezika je eden izmed najbolj izpostavljenih predlogov Nacionalne strokovne skupine za pripravo bele knjige o vzgoji in izobraževanju. Poleg tega v okviru EU Akcijski načrt o učenju jezikov in jezikovni raznolikosti spodbuja k večjezičnosti v Evropi in učenju dveh tujih (dodatnih) jezikov od zgodnjega otroštva naprej.

V Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju med drugim piše:

Pravičnost

»Pravičnost v izobraževanju, ki je bistven element družbene pravičnosti, je tesno povezana z enakostjo. Zato pravičnost v izobraževanju pogosto razumemo kot enakost izobraževalnih možnosti, ki je nujni pogoj za to, da imajo v sodobnih družbah, temelječih na liberalnih in demokratičnih načelih, vsi njihovi državljani enake možnosti za uspeh v življenju.

Ker je enakost možnosti, ki jih ima nekdo v družbi, močno odvisna od njegovih možnosti za izobraževanje, mora država, ki si prizadeva za pravično družbo, z različnimi ukrepi (izvajanje politike pozitivne diskriminacije za otroke iz socialno in kulturno deprivilegiranih okolij; zagotavljanje vsakomur enakega obsega brezplačnega izobraževanja; omogočanje individualizacije šolskega sistema in pouka, ki nudi vsakemu učencu optimalne možnosti za pridobitev kakovostne izobrazbe in formiranje v avtonomnega posameznika; inkluzije otrok s posebnimi potrebami v primerih, ko je to zanje koristneje, kot bi bilo, če bi se šolali v posebnih 15 šolah itd.) najprej vsakomur zagotoviti enake izobraževalne možnosti.«

(http://www.belaknjiga2011.si/pdf/bela_knjiga_2011.pdf; str. 14)

S predlogom spremembe Zakona o osnovni šoli je kršeno načelo enakih možnosti, saj vsem učencem ne bo zagotovljen enak obseg brezplačnega izobraževanja še dlje časa kot je bilo prvotno predvideno.

Tuji jeziki

»Učenje in poučevanje tujih jezikov se v evropskem in slovenskem merilu pomika v zgodnejše obdobje. S tem se učencem ponuja boljša možnost, da postanejo uspešni govorci več tujih jezikov. Večjezičnost je eno od načel delovanja sodobne družbe in temelj strpnosti med narodi in jezikovnimi skupnostmi ter hkrati najzanesljivejša pot k udejanjanju medkulturnosti, ki se izraža v razumevanju in spoštovanju različnosti in drugačnosti. Večjezičnost hkrati vsakemu posamezniku ponuja več možnosti na trgu dela v širšem evropskem in svetovnem merilu.

Pri vsem tem je izjemno pomembno, da so učitelji prvega in drugega tujega jezika ustrezno usposobljeni za poučevanje mlajših otrok in seznanjeni s sodobnimi pristopi pri poučevanju tujega jezika v predšolski dobi oziroma prvem triletju osnovne šole.«

(http://www.belaknjiga2011.si/pdf/bela_knjiga_2011.pdf; str. 34, 35)

Prav tako bo kršeno načelo večjezičnosti. Cilj EU je, da naj bi prebivalci EU poleg materinščine govorili vsaj še dva tuja jezika. Z odlašanjem uvedbe prvega tujega jezika v drugi razred in tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet v prvi razred se temu okviru samo oddaljujemo in ne približujemo.

Analiza možnosti odloga uvajanja neobveznih izbirnih predmetov

V mesecu februarju je gospa Potočnik poslala javno pismo takratni ministrici za izobraževanje, znanost in šport.

http://www.sviz.si/novice/media/1426/media/2JavnoPismo(1).pdf 

Eno od vprašanj se je glasilo:

»Nameravate v naslednjem šolskem letu nadaljevati z uvajanjem neobveznih izbirnih predmetov kljub težkemu finančnemu položaju v državi?«  

Odgovor bivše ministrice:

»Postavljate tudi vprašanja povezana z uvajanjem neobveznih izbirnih predmetov. Tako kot izpolnjevanje zakonskih obveznosti velja za financiranje dela zaposlenih bodo pri izpopolnjevanju zakonskih zavez upoštevana tudi programska določila, ki izhajajo iz Zakona o osnovni šoli. Med njimi je tudi izvajanje neobveznih izbirnih predmetov. Analiza možnosti, da bi zaradi finančne situacije v državi, zakonsko določbo spremenili in predlagali odlog uvajanja, kaže, da bi bili negativni učinki takega ukrepa večji od koristi tudi zato, ker bi prekinili proces, ki se je začel že v tem šolskem letu.«

http://www.sviz.si/novice/media/1426/media/odgovor-potocnik-b-1.pdf 

Ali se je analiza spremenila?!

Sprememba zakona je torej usmerjena samo v izvajanje tujega jezika v prvi triadi, vsi ostali predmeti se bodo izvajali kot je bilo prvotno načrtovano. Sprememba zakona torej dopušča diskriminacijo!

Ali je primerno, da država še naprej varčuje na področju šolstva in izobraževanja? Varčevalnih ukrepov je bilo na tem področju že več kot dovolj. Samo z dobro in kvalitetno izobraženim kadrom si bo država lahko opomogla in ustvarjala naprej ter se kosala z ostalimi naprednimi in razvitimi državami. Naj se izkaže, da je znanje resnično vrednota.

V pričakovanju ustrezne rešitve vas lepo pozdravljamo,

učiteljice z opravljenim študijskim programom za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja.

Primary school subjects, part 1

If you read my CLIL post, you know that CLIL is the basis for the YL syllabus. That is why we had to go through the basics of all primary school subjects and their methodologies in ZGUČAN. In this post I'll cover whatever I found useful in these courses but I won't go through the syllabus since it's all available online.

• MATHEMATICS (MAT)
  We discussed the syllabus and the methodology. The first you can find online and the second is pretty much the same as with any other subject (motivation, attitude, lesson planning, Piaget etc.). What I will focus on are games and activities that could be used and adapted for English lessons, especially in terms of CLIL.
• GAMES: Kalah/Mancala, Nim (mathematical strategies), Hex, Tangram, Pentomino, Blokus (geometry), Salute (addition/multiplication)
• ACTIVITIES: Measuring length with non-standard units (HERE's my lesson plan - it's meant for a lesson in English but it's written in Slovenian), Number/Shape/Quantity booklets (HERE's my number booklet in English)
• SONGS AND CHANTS

• SCIENCE (SPO)
  Again, mostly syllabus (online) and methodology (same old). The one interesting thing we did do was science experiments for kids. A colleague of mine found this website that is a great source of science experiments. It's called Science Bob. There's also a list of water experiments for first graders available online (Slovene only) - I think we did most of these in our ZGUČAN classes.

• MUSIC (GUM)
  Syllabus, methodology, music history. Music notes and conducting (waste of time since I still can't do and don't use any of this even though I passed the exam). However, here are a few useful tips I remember from the top of my head:
• When singing with young learners, never sing off-key. They're at a critical age mucic-wise and very prone to repeating your mistakes. The damage you could cause by singing off-key to them is irreversible. If you can't sing, use a CD.
• When teaching a song, go by stages (rhythm, melody, lyrics, instruments, dancing). If you can conduct, do that as well.
• Since children can't read notes, some other visual support should be provided, or so they say. We had to make a kind of a visual aid for children to read music. HERE's mine; I made it for I'm a Little Pumpkin song (sung to the melody of I'm a Little Teapot). You be the judge.
• Orff instruments could be very useful for accompanying the song you're teaching.

In my next post: P. E. and Art reviews. :)